Sicoe se je leta 1965 v Ljubljani. Leta 1988 je diplomiral pri profesorju Emeriku Bernardu na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani ter tam nadaljeval podiplomski študij slikarstva pri profesorju Gustavu Gnamušu in grafike pri profesorju Lojzetu Logarju.Leta 1990 se je študijsko izpopolnjeval pri profesorju Martinu Tissingu na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem. Kot svobodni umetnik deluje v Ljubljani.

Barva je v slikarstvu Silvestra Plotajsa Sicoea gradnik neizmernih izraznosti. Njeno gostenje v smislu več je več in nikoli preveč, se umešča znotraj vsake slike kot izziv raziskovanja meja med barvno izpovednostjo in svetlobno odzivnostjo. Erupcija barve in intenzivnost svetlobe se medsebojno dopolnjujeta v ritmu podob, ki jih slikar kljub navidezni lahkotnosti in hudomušnosti premišljeno in vodeno razporeja po likovnem prostoru. Ravnotežje vizualnega polja omogoča trdna risba in znotraj nje črta ali linija, ki kot osnovna izrazna elementa utrdita in zaobjameta vse kasnejše barvne nanose in kompozicijska razmerja.

See the full gallery on Posterous

Vasja Vidmar poznan kot Vasko, rojen 21. 2. 1987 v Kopru, velja za nadobudnega mladega umetnika iz Pirana. Riše in ustvarja že od rane mladosti, njegov prvoten navdih pa izvira iz risank.Obiskoval je osnovno šolo v Piranu, kjer je ugotovil, da mu risanje pomeni več kot le konjiček, zato se je odločil za Umetniško Gimnazijo v Kopru, na kateri je maturiral leta 2007. Po najstniškem preobratu je ustvaril lik Purana, ki ga pri delu spremlja še danes. Po končani gimnaziji je nadaljeval s študijem Kulturne dediščine sredozemlja na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem.

Leta 2009 je odprl vrata samostojni razstavi NOČDANPURAN v Piranu. Požel je veliko navdušenje s strani mladih in starih, domačinov in tujcev. Razstavljal je tudi na različnih Ex – temporah in na posameznih razstavah v tujini. Oblikoval je platnico prve zgoščenke glasbene skupine Eskobars, poslikal in uredil več sten in odrov ter sodeloval še pri mnogih drugih projektih.

Seveda pa se umetniško popotovanje za Vaskota tukaj ne konča, saj neprestano ustvarja. Trenutno ga najbolj pritegnejo ilustracije, stripi, računalniške grafike in pa slikanje na platno.

See the full gallery on Posterous

Rojen leta 1959, je študij končal na College of Art v Edinburgu, kjer danes tudi poučuje. Donald Urquhart je svetovno prepoznaven in vodilni sodobni škotski slikar, katerega delo je osredotočeno predvsem na pokrajine. Razstavlja po celem svetu, največ pa v irskem Muzeju moderne umetnosti.

V številnih projektih tesno sodeluje z arhitekti in za projekt AN TURAS na otoku Tiree je leta 2003 prejel državno nagrado za najboljšo zgradbo. Poskrbel je za celovito opremo Kraljeve bolnišnice v Edinburgu in leta 2005 prejel državno nagrado (Scottish Design Award) za najboljšo zgradbo javnega značaja. Leta 2008 je bil izvoljen v Kraljevo škotsko akademijo.

Delo Donalda Urquharta je subtilno in trajno. Odkar ustvarja, neprestano raziskuje kompleksnost, vsebovano v preprostem. V središču njegovega ustvarjanja je pokrajina in njegova notranja potreba, da se nanjo odziva. Njegova pokrajina ni preprosta slika, pač pa način razmišljanja in refleksija nanjo. Na ta način je njegovo delo globoko ekološko, opominja nas na naše bivanje znotraj narave in sili v razmislek o našem habitatu.

See the full gallery on Posterous

Hayat Saidi je že od svojega otroštva fascinirana s slikarstvom. Rada ima svetlobo in barve. V svojih delih izraža svoj pogled na družbo, še posebej na položaj ženske v maroški družbi, seveda na svoj abstraktni umetniški način, ki pa gledalcu dopušča prostor za imaginacijo in interpretacijo.

Je članica številnih združenj v Italiji in Maroku. Svoje delo je posvetila promociji maroške umetnosti in kulture, čeprav živi in razstavlja v glavnem v Italiji, priznana pa je tudi v mednarodnem okolju. Svoje slikarstvo je obogatila s preučevanjem italijanskih slikarjev in kiparjev.

Njeno delo je napolnjeno z velikodušnostjo, enako pa velja tudi za njeno življenje, saj sodeluje v številnih dobrodelnih organizacijah in je v dobrodelne namene podarila veliko svojih del.

See the full gallery on Posterous

Marjan Gumilar je bil rojen leta 1956 v Murski Soboti. Leta 2002 je diplomiral na oddelku za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost pri prof. Gustavu Gnamušu v Ljubljani. Od leta 2006 docent za slikarstvo na ALUO v Ljubljani. Živi in dela v Ljubljani.

Za Gumilarja, ki je eden občutljivejših koloristov, je modernistična izkušnja relevantna predvsem pri obvladovanju in vodenju likovnih sredstev, iz katerih nastane vsebinsko polje slike. Važna sta elementarnost dotika, ki ohranja pretočnost podobe in doživljanje procesa, ki kljub domišljeni koncepciji podobe dopusti spontanost. V nobenem pogledu pa ni restriktiven, pač pa je raziskovalen in dovzeten za najrazličnejše impulze s področja vizualnega.

See the full gallery on Posterous

Rojen leta 1952 v Franciji, je Didier Terme slikar samouk. Slikati je začel v devetdesetih, navdihnjen s svojo strastjo za gore, ki jim je tudi posvetil svoje različne interpretacije zime.

Njegov svet so smučarji, zasnežena pogorja in koče in lepota gorske pokrajine. Zato je tudi razstavljal predvsem v smučarskih središčih, kot so Megeve in Val D’Isere v Franciji in Gstaad v Švici.

Od leta 2009 njegovo delo dobiva nove dimenzije, odkriva večplastnost svetlob bele barve, leta 2010 pa ga pritegne tudi poletje, morje, obale in prvič razstavlja v Saint-Tropezu.

See the full gallery on Posterous

4. februarja 1956 rojen slikar, je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost diplomiral 1980 leta in 1983 dokončal podiplomski študij na isti akademiji. Barva je zanj medij, ki mu pomaga stvari iz realnega sveta spraviti v nek vzporeden svet, kjer intenzivno zaživi, ga slikarsko soustvarja in v vsako sliko vtke sporočilo, namenjeno vedoželjnemu gledalcu. Sodeloval je na številnih razstavah doma in v tujini, živi in dela v Ljubljani kot samostojni likovni ustvarjalec.

Bojan Bensa naravo doživlja kot sklop zanimivih in izzivajočih oblik ter barv. Njegovo novejše slikarstvo niti najmanj ne skriva navdušenja nad barvo, nasprotno, barva je v vseh svojih razsežnostih in intenzivnosti njegovo glavno orožje. Slikar je svojevrsten mag, ki mu iz nečesa konkretnega uspe stvari pretvoriti v izmišljene, na novo slikarsko dorečene. Zato so njegove slikarske interpretacije na trenutke videti kot neposreden zapis vtisov iz narave.

See the full gallery on Posterous

Rojen je leta 1983 v Kranju. Imel je že več kot 25 razstav, tako v Sloveniji, kot v Italiji in Ameriki.

Imel je srečo, da je lahko svoj domišljiski svet spojil z realnim, da je lahko eksperimentiral z avanturami v svetovih grške mitologije, skozi Freudova popotovanja Rdeče kapice ali sanjskega sveta Kubrickovih filmskih umetnin.

Platno mu je, z redkimi izjemami, računalniški zaslon in čopič računalniška tablica. Ne glede na uporabljen medij pa Domen ostaja zvest svojemu izrazu; surrealistični motivi, dostikrat surovi in šokantni, se mešajo z umetnikovim prefinjenim občutkom za detajle. Njegov stil je najlažje opisljiv kot ekspresionističen, hiperrealističen ali surrealističen. Živi in ustvarja v Ljubljani.

See the full gallery on Posterous

Rojena je leta 1962 v Kopru. Z unikatnim oblikovanjem gline se ukvarja od leta 1996. Razstavljala je na več samostojnih in skupinskih razstavah doma in na tujem. Ustvarja in živi v Piranu – Atelje Duka.

Dubravka tokrat predstavlja izbor figurativnih motivov, konkretno jo najbolj izziva ženska in s tem univerzalni in nikoli dokončno dorečeni ženski in moški princip. V ročno oblikovanih formah – oblikuje jih z gnetenjem, dodajanjem in odvzemanjem materiala ter v nadaljnem procesu dodajanjem barvnih pigmentov in glazure. S pečenjem pri določenih temperaturah določi željene odtenke in jasno opredeli telesa žensk. Postavljena so v določeno držo, z avtoričinimi intervencijami pa dobe še posebno sporočilno noto.

See the full gallery on Posterous

Rojen leta 1957 v Titogradu, je Zoran Krulj po izobrazbi arhitekt. Je član Združenja srbskih likovnih umetnikov in svobodni umetnik od leta 2001.

Njegovo umetnost zaznamujejo podobe malih/velikih ljudi, pa propadajoče fasade in stari portoni, obmorska pokrajina, pa predmeti vsakdanje rabe, ki prikličejo spomin na minule čase, ki so kot simbol, znak, sled nečesa najbolj preprostega, najbolj navadnega, pa hkrati najbolj živega, kot znak intime, dolgčasa, neskončnih pogovorov in vsega tistega, kar predstavlja življenje »malega mista«. Ostareli pomorščaki sivih brad ob kozarcu vina pripovedujejo zgodbe, razburljive kakor morje, ki valovi… Jadrnice lebdijo med nebom in morjem… Svet spominov in nostalgije…

See the full gallery on Posterous